Lista Lipa izhaja iz skupnosti Vem, kaj jem (https://vemkajjem.si) in se ukvarja s kvaliteto zraka, vode, hrane ter vsega kar sodi zraven (delavske pravice, socialna pomoč, finančna podpora ...). Zbrali smo nekaj predlogov za katere se bomo borili:

1. Solarne celice na strehah večstanovanjskih hiš
   
   
2. Kako na parkiriščih urediti polnilne postaje za električne avtomobile
   
   
3. Igrala za otroke in mlade po parkih
   
   
4. Ločiti parke, kjer lahko psi opravljajo potrebo
   
   
5. Kriptovaluta LIPA za vsako posajeno drevo
   
   
6. Mestna kopališča (Mariborski otok, kopališče TAM, Fontana ...)
   
   
7. UTD za vse
   
   
8. Klavnica iz mesta!
   
   
9. Hiša slavnih - spomin na zaslužne (lahko samo na spletu, pa tudi v fizični obliki)
   
   
10. Več "mestnih" avtobusov, ki bi se povezali med sabo in bi lahko prišel iz enega konca mesta do drugega.
    
    
11. Tržnica ... Aktivno spodbujanje sodelujočih ...
    
    
12. Lent naj bo takšen, kot je. Potrebujemo več Lentov: Borštnikovo srečanje, Martinovo, Novo leto, (kolesarski) maraton, Noč raziskovalcev, Podim, kje je Vesela jesen? ...).
    
    
13. Dostavna vozila, ki imajo dostop do trgovin v mestu, morajo biti električna, da ne onesnažujejo okolja.

Cilj je, da je vsaka večstanovanjska hiša opremljena s sončnimi celicami na strehi. Tam, kjer to ni mogoče, je treba odkriti zakaj in začeti aktivnosti, da se celice postavijo. Samo s celovitim pokritjem mesta bo mogoče čez nekaj let govoriti o energijski zmernosti in neodvisnosti.

Izračuni kažejo, da za 1 kVA moči elektrarne, ki letno v povprečju v Sloveniji proizvede med 1050 - 1100 kWh električne energije, potrebujemo na strehi približno 7 m² površine.

Občina bi morala izdelati zemljevid stavb in jih razporediti po količini sonca in možnost priključitve na električno omrežje. Z izgradnjo bi morali začeti tam, kjer bi bili prihodki najvišji, potem pa izgradnjo sončnih celic širiti še na druge lokacije.

Upoštevati bi tudi morali, da so tako opremljena stanovanja, hiše več vredna.


Leta 2035 je EU najavila, da takrat ne bo več mogoče kupiti avto na bencin ali diesel, na voljo bodo samo še električni avtomobili. Problemov je cel kup, predvideno obdobje pa sploh ni tako daleč. Če se vam zdi, da so to problemi za naslednje generacije, se motite. Veliko med nami se bo s tem problemom moralo soočiti.

A pojdimo po vrsti. Jan Macarol Vrabec (vir) predlaga, da vsaka večstanovanjska skupnost poskrbi za polnilnice na parkiriščih pred blokom ali hišo. To je mogoče narediti, če v sodelovanju z upravnikom dopolni hišni red z naslednjimi točkami:

1. Električne polnilnice bo izvajal pooblaščen izvajalec oziroma podjetje, ki se ukvarja s tovrstnimi inštalacijami v časovnem okviru, ki je dogovorjen z upravnikom stavbe.
   
   
2. Po opravljeni montaži se izvede meritev ustreznosti inštalacij, podjetje, ki opravi pregled, pa izda certifikat ustreznosti.
   
   
3. Vsa vzdrževanja, demontaža in ostalo so strošek lastnikov. Torej, stroški niso nikoli stroški skupnosti, pač pa njihovih uporabnikov.
   
   

Šele ko so te točke dodane v hišni red, lahko upravitelj začne najprej s pridobivanjem ponudb in šele nato z izbiro izvajalca. Priporočeno je, da je elektrificirana vsaj sedmina parkirišč, kot je stanovalcev v bloku, hiši.


Najprej bi morali izdelati zemljevid igral in javnih športnih objektov (kot sta BMX proga in skate park). Igrala bi morala biti obvezen element vsakega nakupovalnega cena ali večje trgovine.


Zelene površine v mestu je treba čuvati. Potrebne so tako za ljudi, kot tudi živali. Vendar, ločiti bi morali površine, kjer lahko psi opravljajo svojo potrebo, od površin, kjer imajo lahko ljudje piknike, odeje na travi, se združijo z družino, prijatelji ...

Nerodno je, če zaljubljenca opazujeta zvezdo, na tem mestu pa je pred pol ure svojo potrebo opravljal nek štirinožec?!

Ločeni parki so v večjih tujih mestih povsem običajni, v Mariboru pa se v tej smeri tudi že nekaj premika:

• https://maribor24.si/lokalno/pred-tremi-meseci-le-se-mesec-dni-do-otvoritve-danes-le-se-nekaj-tednov

5 dreves prečisti in ustvari toliko kisika, kot ga potrebuje odrasel človek. Problem pa je, ker je dreves vedno manj, zato bo pričel čas, ko bo svež zrak postal redkost.

Na drugi strani je pojav decentraliziranih valut, ki jim pravimo tudi kriptovalute, dodobra premešal finančne trge. Čeprav velikost vseh kriptovalut (še) ni takšna, da bi lahko vplivali na finančne trge, pa morajo biti finančne institucije zelo pozorne na ta segment, ki bo nedvomno rasel. Tisti, ki ne bo sledil razvoj teh trgov, ga v prihodnosti ne bo.

Trenutno je največji problem vsake kriptovalute dejstvo, da nimajo v zaledju realne vrednosti, zaradi tega pa vrednost izjemno niha in lahko celo popolnoma izgubi vrednost.

Takih valut v prihodnosti ne bo. Trg bo postal enormno večji, verjetno celo večji, kot so vsi finančni trgi sedaj (ker bo bolj pravičen), vendar pa veliko valut propadlo. Ostali bodo samo tisti, ki jih bo mogoče oceniti.

Prav zato predlagamo, da mesto Maribor ustanovi valuto Lipa. Vsako posajeno drevo v mestu bo dvignilo vrednost valute. Po dogovorjenem ključu bo taka vrednost čez čas rasla.

Lipa bo zato čez čas pridobivala vrednost, hkrati bo v mestu vedno več dreves, pa tudi ljudje bi lahko trgovali s to valuto. Vendarle gre za investicijo za prihodnost, za svet naših otrok.


Mesto bi moralo razviti sistem mikrodel, kar bi bila osnova za razvoj mestnega UTD (univerzalni temeljni dohodek). Ta dohodke bi prejemali vsi, ki bi se prijavili v sistem in opravljali eno od družbeno koristnih del.

Mikrodela bi lahko bila: distribucija (raznos) mestnega časopisa, anketiranje meščanov, varstvo otrok, vožnje po mestu (k zdravniku, na trg, v gledališče) ...

Bistvo teh del bi bilo, da bi bila manj plačana, kot zahteva zakonodaja, plačilo bi bilo po urah in po potrebi, nikakor pa ne za polni delovni čas, plačano pa bo dobila občina, ki bi iz tega črpala sredstva za UTD.

S tem bi mesto naredili prijaznejše, meščani pa bi bili bolj angažirani v dogajanja v mestu. Pomembno je še to, da bi bil UTD plačan v kriptovaluti lipa, ki bi jo lahko vnovčili samo v mestnih podjetjih.

---

Prvič zapisano: 17. april 2022
Nazadnje spremenjeno: 9. avgusta 2022
Copyright (c) Lipa, april 2022